»Ob koncu projekta je nagrajujoče spremljati, kako otroci in mentorji znanje o problematiki zavržene hrane uporabljajo v svojem vsakdanu in tudi po projektu nadaljujejo dejavnosti. Znanje, ki ga otroci pridobijo v projektu, prenesejo tudi v domače okolje, zato lahko rečemo, da Hrana ni za tjavendan spreminja odnos do hrane in navade slovenskih družin.«
»Otroci veliko tega znanja pridobijo in ga mnogokrat tudi širijo v svoje družine, kjer je marsikdaj pri odraslih manjša ozaveščenost kot pri otrocih.«
»Hrano namreč zaužijemo na treh energijskih ravneh: na fizični ravni nam hrana daje občutek sitosti – tu je v ospredju hrana prihodnosti, ki temelji na trajnostni – ekološki pridelavi in predelavi.«
»Dejansko prvič nudimo podporo družinam, ki imajo otroke s posebnimi potrebami. Vse storitve, ki so bile zdaj na voljo, so bile namenjene predvsem otrokom, zdaj pa obravnavamo cele družine.«
»Ideja Kentlerjevega eksperimenta je bila, da bi lahko problematični otroci iz razbitih družin in okolij bili deležni 'pozitivnih posledic' in kot 'slaboumni otroci imeli koristi od spolne pozornosti odraslih'.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju